8Via Alpina je mreža petih pohodniških pešpoti skozi osem alpskih držav s pričetkom v Trstu in zaključkom v Monaku, vmes pa se obišče Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Lihtenštajn, Švico, Francijo. Deli se na pet poti, le-te pa se delijo na etape. Rdeča pot s 161-imi etapami je najdaljša pot in meri 2631km, za njo bi porabili približno 885h oz. 162 dni. Zelena pot pa je najkrajša pot s 15-imi etapi in meri  286km, za njo bi porabili približno 110h oz. 15 dni.

Rdečo pot, ki edina preči vseh osem držav je pred kratkim prehodil Igor Gruber, planinski vodnik in strasten turni smučar. Odločil se je, da jo bo prehodil v 100-tih dneh in to mu je skoraj uspelo. Na koncu se je vrnil domov po 104-ih dneh. S kakšnimi težavami se je srečeval na poti, kaj mu je bilo najbolj všeč ter kateri trenutki so se mu za vedno vtisnili v spomin, si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

  1. NAJPREJ ČESTITKE ZA VAŠ PODVIG. TEGA ZAGOTOVO NE BI ZMOGEL VSAK. Bi bili za začetek pripravljeni povedati nekaj o sebi (od kje prihajate, vaši hobiji…)?

Svojo mladost sem preživel na kmetiji in na podeželju. Več čas sem bil povezan z delom na kmetiji in preživljanjem časa v gozdovih. S tem sem se navadil, da je narava- divjina 4neločljiv del mojega življenja. Definicija divjine seveda z leti raste in se razvija. Okolja, ki so se mi zdela »divja« v otroštvu so drugačna kot tega, kar kot divjino – neokrnjeno, nedostopno naravo doživljam danes. V meni je bila že od mladosti pustolovska in raziskovalna žilica. Bolj, kot so bile v okolici našega doma nevarne stvari, bolj so me pritegovale: brezna, jame, visoka drevesa, stene, potoki. Povsod me je bilo polno. Tudi na poti v vrtec in šolo, kamor sem peš hodil vsak dan, v vseh vremenskih razmerah do 5 razreda osnovne šole, približno 2,5 km, čez drn in strn je bilo veliko avantur in možnosti odkrivanja. Pot je vodila, po cesti brez pločnika, po travniku, ob potoku in čez gozd. Včasih sem prišel domov ob pravi uri, včasih nekaj ur kasneje, umazan, raztrgan, pokraspan, z razbitimi koleni … Starši imajo srečo, da ne vedo, kaj vse smo počenjali, ko smo za ure in ure izginili … ampak to so bili drugačni časi. Danes je otrokom vse to odvzeto, so v zameno za navidezno varnost prikrajšani … za doživetje, avanturo, izkušnjo narave, skrbeti zase v nevarnih situacijah … to se nadomešča s simulacijami … beri računalniškimi igrami, ki pa ne morejo nadomestiti doživetij in predvsem razvijanja sposobnosti za preživetje.

5Ker je bilo planinstvo prisotno v ožji in širši družini ni bilo težave, ko sem se odločil za planinski krožek, planinske tabore v Logarski dolini, planinsko šolo, planinske izlete. Pri 18tih sem opravil tudi tečaj in izpit za planinskega vodnika. Na vseh navedenih aktivnostih sem se tudi naučil in pridobil teoretična in praktična znanja, ki so potrebna za varno hojo v gore.

Še ena stvar je, ki na prvi pogled ni povezana z gorništvom … smučati sem začel malo za tem ko sem shodil. Veliko časa v mladosti sem preživel na smučeh … ne govorim o smučiščih … govorim sosedovem bregu, gozdu. V zadnjem času večinoma gorniških podvigov opravim na turnih smučeh.

Če povzamem … gore sem vzljubil zaradi povezanosti z naravo … tam najdem neokrnjeno naravo, nepredstavljive lepote, avanturo in izziv, potešim svojo raziskovalno žilico, izgorim adrenalin in gore se odlično ujemajo z drugo mojo veliko ljubeznijo … to je fotografija.

  1. Kako ste se pripravljali na več kot 100 dni hoje po mednarodni alpski transverzali?

Veliko analiziranja poti na zemljevidih in predvsem na Google Zemlja. Iskanje ustreznih možnosti za prenočišče. Izračunavanje stroškov. Priprava planov in načrtov. Veliko dela na računalniku …

Drugi del priprav pa je bil na srečo v naravi. Pridobivanje kondicije. Pridobiti in ohraniti kondicijsko pripravljenost, utrditi podplate. Stopnjevati pripravljenost z opravljanjem vedno daljših več dnevnih pohodov. Teden dni pred odhodom sem opravil preizkusno turo po domačih logih. Prehodil sem Šaleško planinsko pot z vso opremo oziroma z težo planirane opreme.

  1. Zakaj ste se odločili prehoditi rdečo pot Via Alpina?

Pred dobrimi 7 leti sem prehodil Slovensko planinsko pot v enem kosu v 24 dnevih v celoti. V življenju si vedno postavljamo višje cilje od predhodnih. Ob dopolnitvi 40 let svojega 1življenja sem želel izvesti projekt, ki bi mi pomenil velik izziv.

Zakaj Via Alpina: V Alpe se v zadnjih 6 letih pogosto podajam. Osvojile so me s svojo lepoto in tudi ranljivostjo. Via Alpina je čudovita možnost spoznati Alpe v enem samem zamahu.
Odločal sem se med več možnostmi poti na različnih kontinentih. Odločil sem se za Alpe, ki so moja prva ljubezen. Po ostalih poteh mogoče še kdaj pozneje… Ko sem hodil po SPP sem naletel na Via Alpino in sem se že takrat pozanimal kaj to je. Takrat mi je bilo nepredstavljiv izziv. A seme je bilo posejano.

Takšen pohod je romanje k svojemu bistvu, naravi, stvarstvu, bližnjim, Bogu, ljudem ob poti… Ogovoriti na znana vprašanja: kdo sem, kaj počnem, kaj si želim, pogledati svoje življenje od zunaj…

  1. Se vam zdi, da je bilo naporno? Bi šli še enkrat?

Naporna je bila predvsem ločitev od žene. Vse drugo je šlo. Je bilo nekaj trenutkov, ki jih je bilo potrebno premagat, a drugače sem se imel zelo lepo. Po isti poti ne bi šel še enkrat. Po kakšni podobni poti pa še kdaj. Pogrešal sem sicer kakšne bolj adrenalinske oziroma gorniške stvari. Izziv bi mi bila tudi kakšna bolj odročna, divja pot.

  1. Kje na poti vam je bilo najbolj všeč? Zakaj?

Več mest na poti mi je bilo zelo všeč. Savojske alpe, 3 Alpine, Tour du Mont Blanc, Dolomitska visoka pot… Predvsem zaradi neopisno lepe narave in gora.

  1. Na vaši dogodivščini ste verjetno spoznali veliko ljudi. Se vam je kdo od njih še posebej vtisnil v spomin?

6Srečal sem precej ljudi in veliko zanimivih zgodb. Na poti sva se večkrat srečala s Chrisom iz Avstrije, ki je delal nekako dobro polovico poti. Za nekaj dni se mi je pridružil, po naključju tudi Kris iz Minessote, ki je delal en del poti po avstrijskih alpah. En dan sva se družila z angležem Johnom, po Karnijski visoki poti, ki piše vodiče za Ciceron – pripravlja ravno vodič za omenjeno pot. Srečal pa sem tudi nekaj pohodnikov, ki so delali Via Alpina (skrajšano varianto) od Trsta do Monaka, toliko da smo izmenjali kakšno informacijo in naredili kakšno fotografijo.

  1. Na fb profilu sem zasledil, da vas je žena maksimalno podpirala. Kako pomembna se vam zdi podpora bližnjih pri uresničitvi takšnega cilja?

Bistvena. Res še enkrat hvala moji ženi za maksimalno podporo. Tudi vsem, ki so me finančno in kakorkoli drugače podprli pri izvedbi. In vsem, ki so sledili moji poti preko FB in pošiljali pozitivne misli in me podpirali z molitvijo.9

  1. Ste imeli vmes kakšno krizno situacijo, ko vam je bilo težko ali pa ste občutili domotožje?

Kot sem že omenil sem predvsem pogrešal ženo. In vsakič ko se je bilo potrebno po obisku poslovit je bilo težje.

Nekaj kriznih situacij je bilo a sem se vsakokrat nekako znašel ali imel neznansko srečo. Če pa so mišljene takšne krizne situacije, da bi odnehal… ne, jaz sem se imel lepo.

  1. Ste na poti naleteli na kakšno težavo? Kako ste jo rešili?

Seveda. Težav je bilo nekaj.  Ukradli so mi palice in sem nekaj dni hodil brez njih, dokler nisem našel trgovine. Zlomil sem konico na palici, spet iskanje trgovine.

Težav je bilo nekaj tudi s prenočišči… bodisi so bile koče zaprte (junij) ali pa zasedene. Sem pač spal zunaj ali hodil še par ur. Včasih pa imel tudi neverjetno srečo.

Mokrota v čevljih in razmočene noge… ojoj kako boli… in tudi zelo nevarno za žulje. Najboljša preventiva in kurativa jelenova mast – krema. Brez tega ne bi daleč prišel. Res super stvar.

  1. Kakšni so bili občutki, ko ste se vrnili nazaj domov?

Domov je seveda vedno lepo priti. Nisem pa doživljal strašne evforije na cilju. Je bilo veliko dragocenih srečanj, objemov in stiskov rok. Cilj pa je bila tako že pot sama, vsak dan posebej in končni cilj pač eden izmed njih. Ne ženi povedat: če bi bilo še kaj lepih planin in bi bilo treba še en mesec hodit bi še šlo.

  1. Kaj bi želeli za konec povedati vsem, ki si želijo nekoč prehoditi rdečo pot Via Alpina? Mogoče kakšen nasvet?

10Bom kar ponovil to kar sem povedal ze za PZS. Spoznati pot vnaprej. Priskrbeti si informacije o možnih prenočiščih na izbranem odseku poti. Veliko informacij je na spletni strani www.via-alpina.org. Izbrati primerno opremo za del poti, kamor se nameravate podati. Predvideti vse vremenske razmere. Če greste sami, predvideti, kako boste preživeli eno ali več noči v naravi, če se vam kaj zgodi. Noge so vaše največje orodje, dobro skrbite zanje.

Predvsem pa užijte vsak trenutek in bodite hvaležni za vse kar vas čaka.

Igor, hvala da si si vzel čas, odgovoril na vprašanja in z nami delilo to zanimivo zgodbo.

Facebook

Get the Facebook Likebox Slider Pro for WordPress