Kam na izlet oz. turo

V moji zbirki izletov se najde za vsakega nekaj

Velika Planina

 

Velika PlaninaVelika planina, redko pastirsko naselje te velikosti ohranjeno v Evropi. Zaradi svoje tipične arhitekture je simbol Velike planine. “Šinkeli” oziroma pastirske koče, pokrite z značilni smrekovimi skodlami dajejo planini prepoznavnost in izgled ter zbudijo željo vsakega, o njegovem obisku.

 

  • Težavnost 15%
  • Orientacija 20%
  • Napornost 20%

 Lisca 948m

 

DSC_0592Lisca ali posavski biser, kakor ga imenujejo ostali se nahaja ob reki Savi med Zidanim mostom in Sevnico. Hrib je zelo obiskan, saj ponuja lepe razglede na sosednje vrhove, prav tako pa na visokogorje (Julijske in Kamniško Savinjske Alpe). Na vrhu stoji meterološka postaja, tik pod vrhom pa Jurkova koča in Tončkov dom. Sledji skrbi, da z Lisce ne boste odšli lačni.

 

  • Težavnost 10%
  • Orientacija 10%
  • Napornost 20%

 Raduha 2062m

 

RaduhaRaduha leži v vzhodnem delu Kamniško Savinjskih Alp in se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota in zahodno meji na globoko sotesko Savinje. Od osrednje skupine Kamniško Savinjskih Alp je ločena z globoko sotesko Savinje. Na njenem zahodnem delu na višini 1550m leži najvišje ležeča slovenska turistična jama – Snežna jama katera je bila odkrita zelo pozno, komaj v letu 1981.

 

  • Težavnost 40%
  • Orientacija 40%
  • Napornost 60%

 Brana 2253m

 

Brana in na levi najin grebenJe najvzhodnejši vrh v skupini Grintovca. Nahaja se med Kamniškim sedlom na levi in Tursko goro na desni strani. Vrh je zelo obiskan in predvsem pozimi želja marsikaterega gornika, kljub temu da spada med vrhe z največ smrtnimi žrtvami v zimskih razmerah.

  • Težavnost 80%
  • Orientacija 40%
  • Napornost 80%

 Planjava 2394m

 

Pogled na PlanjavoMed Kamniškim sedlom na levi in Kocbekovim domom na desni strani se dviguje mogočna gora z dvema vrhovoma. Na njen vzhodni vrh je speljana označena planinska pot, medtem ko pa zahodni vrh bolj sameva, kljub temu, da je z višino 2394m za 2m višji. Njena mogočna 1000m visoka severna stena se spušča v Logarsko dolino in jo lahko občudujemo z Okrešlja. Južna stran pa se bolj položno spušča v Repov kot.

  • Težavnost 60%
  • Orientacija 40%
  • Napornost 80%

 Ojstrica 2350m

Pogled na OjstricoOjstrica leži v vzhodnem delu osrednjega grebena Kamniško Savinjskih Alp in se strmo dviga nad Robanovim kotom. Zaradi izrazite »ostre« oblike, po kateri je dobila tudi ime, je videna daleč na okoli in pritegne prav vsako pozornost. Njena severna stena meri 600m, pada v Robanov kot in v njej je marsikatera lepa plezalna smer. Prvi vzpon nanjo je bil opravljen leta 1823.

 

  • Težavnost 60%
  • Orientacija 40%
  • Napornost 80%

 Greben Krofičke

Pastirski stan pod UtamiKrofička, gora v vzhodnem delu Kamniško Savinjskih Alp skupaj z Utami tvori grebensko pregrado med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Njen južni del je povezan z Škrbino, preko katere se je možno povzpet na Ojstrico po Kopinškovi poti, medtem ko pa vzhodni del z Travnikom in Utami. Prav s tema vrhovoma je njen greben tako zanimiv, saj se čez Škrbino povzpnemo do Krofičke in pot nadaljujemo po grebenu do Travnika in sestopimo za Utami.

 

  • Težavnost 80%
  • Orientacija 80%
  • Napornost 90%

Logarska dolina

Vstop v LogarskoLogarska dolina, najlepša alpska ledeniška dolina v Evropi in prejemnik nagrade CIPRA Prihodnost v Alpah. Dolga je 7km in jo delimo na tri dele (Log, Plest in Kot). Dolino obkrožajo številni vrhovi višji od 2000m (Krofička 2083, Ojstrica 2350, Planjava 2394, Brana 2252m, Turska gora 2251m, Mrzla gora 2203m,…) in glavna atrakcija slap Rinka, kateri velja za enega najvišjih prosto padajačih slapov v Sloveniji v dolžini 90m.

 

  • Težavnost 20%
  • Orientacija 10%
  • Napornost 20%

Dolina Triglavskih jezer

Dolina Triglavskih jezerDolina Triglavskih jezer oz. Dolina Sedmerih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z različnimi prečudovitimi vrhovi in meri 8 km. Od leta 1924 je zavarovana kot Alpski varstveni park. Krasijo jo razgiban teren in zanimive rastlinske ter živalske vrste.

 

  • Težavnost 40%
  • Orientacija 20%
  • Napornost 60%

Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom 2645m

Ena že na grebenu, mi2 pa bova kmaluJalovec tako za mnoge kakor tudi zame najlepša gora v Sloveniji. Zaradi oblike in lepote je njegova podoba uporabljena tudi emblemu slovenske planinske zveze. Pri vzpon na vrh je zabeležen v letu 1875. Vzpon nanj ne smemo podcenjevat, saj je le ta zelo zahteven in za vzponj nanj je potrebno kar nekaj pohodniške kilometrine.

  • Težavnost 60%
  • Orientacija 60%
  • Napornost 80%

Facebook

Get the Facebook Likebox Slider Pro for WordPress