Vsak kdo, kateri se je že podal v hribe, pa naj bo to sredogorje ali visokogorje, se je že soočil s umetno postavljenim kupom kamenja oz. možici. Le ti so zelo stara oznaka za smer. Sestavljeni so iz različno velikih kamnov, kateri se polagajo drug na drugega. Pohodnik, ki pride do možica, lahko doda nov kamen na vrh in ga tako ohranja. Zelo nam v pomoč, kadar se gibamo po terenu, kjer ni oznak poti ali pa pot ni vidna in se s pomočjo njega orientiramo. Označuje lahko pot ali vrh gore. Po navadi je visok med 0,5 in 1,5m, tako da ga je težko spregledat.
Seveda pa imajo možici v različnih deželah, različnih kulturah, različne pomene. Na primer:
Grki: Z njimi so označevali poti
Skandinavci: Označevanje poti, s tem pa da bi naj vsak pohodnik dal na vsakega možica še svoj kamen in se s tem zaščitil pred škrati
Bližnji vzhod: Menih Felix Fabri je ob romanju v Sveto deželo na goro Sinaj zapisal: »Možic na vrhu je bil kažipot, povsod v puščavi in na gorskih vrhovih so kamnit možici, ki kažejo pot, do katerega doline moraš iti, in če ne bi bilo teh znakov, nihče ni mogel skozi puščavo,….«
Tibet: Tako pri Bon-u kakor tudi v budizmu prevladuje prepričanje, da imajo možici verski pomen
Zahodne kulture: Možice so postavljali na vidna mesta brez verskega ozadja. Služijo pohodnikom in so tako tradicija kot simbol