Izhodišče: Planina Podvežak 1500m
Višinska razlika: 850m
Težavnost poti: Zahtevna označena pot
Čas vzpona: 3:30h
Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe 1:50.000
Koča: Kocbekov dom 1808m
Primeren čas: V kopnih razmerah
Oprema: Čelada
- Težavnost 60%
- Orientacija 40%
- Napornost 80%

Ojstrica 2350m
Ojstrica leži v vzhodnem delu osrednjega grebena Kamniško Savinjskih Alp in se strmo dviga nad Robanovim kotom. Zaradi izrazite »ostre« oblike, po kateri je dobila tudi ime, je videna daleč na okoli in pritegne prav vsako pozornost. Njena severna stena meri 600m, pada v Robanov kot in v njej je marsikatera lepa plezalna smer. Prvi vzpon nanjo je bil opravljen leta 1823.
Opis poti
Avtomobil parkiramo na označenem prostoru in se po cesti, katera je zaprta za promet, usmerimo proti planini Podvežak. Le-to obhodimo po desni strani in kar hitro preidemo v gozd na strmo, nekoliko slabše vidno pot. Po krajšem vzponu sledi bolj položna pot, katera na levi meji na vrh Deska in Tolski Vrh, na desni pa na Dleskovec in kasneje Črni Vrh. Naprej sledimo markirani poti, ki se počasi prične vzpenjati po rušju. Na vrhu zavijemo rahlo levo in že nas pot pripelje do opozorila »voda«. To opozorilo se nanaša na izvir Inkretovega studenca, kjer si lahko privoščimo krajši počitek. Pot se naprej rahlo vzpenja, potem pa na bolj položnem delu pridemo do razpotja (levo Korošica, desno Molička peč). Mi nadaljujemo levo v smeri Korošice. Pot poteka po pobočju Tolskega vrha in kasneje Dleskovški planoti. Po nekaj vzponih in spustih pridemo do novega razpotja, kjer se nam iz desne priključi pot iz Robanovega kota in pred nami se odpre lep pogled na skalno piramido Ojstrice. Po krajšem vzponu pridemo na Sedelce (1900m) med Koroškim vrhom na levi in Malo Ojstrico na desni strani ter novim razpotjem (ravno Kocbekov dom, levo Mala Ojstrica). Usmerimo se levo. Sledi krajši sestop in že smo na grebenu Male Ojstrice po katerem se vzpenjamo in neopazno pridemo na vrh (2017m). Malo Ojstrico prepoznamo po miniaturnem Aljaževem stolpu. Vrh obidemo po levi in nadaljujemo z vzponom po grebenu, kateri nekajkrat preči pobočja. Tu moramo biti še posebej previdni zaradi možnosti zdrsa. Nadaljujemo z vzponom med skalami, kjer so nam v pomoč tudi klini, kasneje pa številni naravni oprimki. Po krajšem spustu v škrbino in ponovnem vzponu po krušljivem pobočju že vidimo vrh in vpisno skrinjico.

Razgledi
- SEVER: Logarska dolina
- JUG: Velika planina, Rogatec, Posavsko hribovje, …
- VZHOD: Dleskovška planota, Raduha, Golte, …
- ZAHOD: Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Ratitovec, Julijske Alpe, …