Kljub slabši vremenski napovedi, smo se na zadnji zimski dan (19.3.2017), člani APD Kozjak Maribor dogovorili, da se čez Turski žleb povzpnemo na Tursko goro. Po uri in pol vožnje iz Sl. Bistrice smo prispeli na obračališče v Logarski dolini, nadeli nahrbtnike in se povzpeli do doma na Okrešlju. Do izvira Savinje je pot v celoti kopna, naprej pa je zasnežena, a shojena. Po kratki pavzi na domu, smo se podali proti Turskemu žlebu. Zaradi plazu je pot speljana bolj levo od normalke, a lepo prehodna med gmotami, katere je prinesel plaz z seboj. Na primernem pobočju, pod žlebom smo si nadeli dereze in vzeli cepin v roke ter se po levi strani podali v žleb proti izhodu. Tu in tam je bilo mogoče srečati kakšnega pohodnika na sestopu, a bi jih, glede na to da se “idealne” razmere počasi poslavljalo, pričakoval več. Kot sem že omenil so temperature ojužile podlago, tako da žleb ni predstavljal nobenega presežka. Kot po stopnicah z nekaj cik-caka smo bili na izstopu iz žleba. Sledila je kratka pavza in hop naprej, proti vrhu. Tudi ta del je lepo shojen, prečka stabilna, a južna, tako da smo po dobrih par desetih minutah prispeli na vrh, kjer je sledila predstava sonca in meglic. Na vrhu se nismo kaj dolgo zadrževali, saj je na čase veter pokazal svojo moč, tako da smo sestopili do izstopa iz žleba ter tam malo posedeli.
Že pri vzponu po žlebu smo vedeli, da nam sestop ne bo delal večjih težav, razen kakšna odvečna cokla zaradi južnega snega. Kar hitro sem sestopili in izstopili iz žleba ter “po riti” nadaljevali sestop skoraj do spominskega obeležja. Sledil je še krajši postanek na koči ter sestop v dolino. Le tega smo malo začinili in sestopili za Orlovim gnezdom, kar je bilo za vse prvič. Pot je dobro označena, lepo sledljiva in zmerne zahtevnosti ter te pripelje direkt na parkirišče.
Evo, še en lep preživet dan tam, kjer najdemo svoj mir. Srečno do naslednjič!
Zapisal: Marko Žunec