Preverjanje trdnosti snežne odeje

Zima je čas, katera zaradi svoje lepote, samotnosti in adrenalina pritegne v visokogorje kar nekaj pohodnikov. A tako kot povsod, so le nekateri vešči hoje pozimi, hoje po snegu in le nekateri prepoznajo in poznajo nevarnosti, katere nam prežijo v gorah v tem času, v takšnih razmerah. O tem, kako se pripravimo na zimsko turo bomo še govorili, trenutno pa bo govora o plazovih oz. o preverjanju trdnosti snežne oddeje.

Poznamo več načinov preverjanja trdnosti snežne oddeje, a v praksi se najpogosteje uporabljata le dve, katere bom tudi podrobno obrazložil:

• Norveška metoda
• Kanadska metoda
• Švicarska metoda
• Metoda rumenih zastavic

Norveška metoda

Sam postopek je zelo hiter, zato je omenjena metoda tudi največkrat uporabljena. Za sam postopek potrebujemo lopato, katera mora imet vgrajen dinamometer in ročaj, kateri se prepogne za 90°.

V sneg skopljemo luknjo, katere stranica more bit lepo zglajena in pravokotna na podlago. Globina je odvisna od prve kritične plasti, katero ugotovimo s snežnim profilom. Na vrhnji plasti izrežemo nekak trapez v merah:

• spodnja stranica 0,8m oz. 4 širine lopate
• stranski stranici 0,6m oz. 3 širine lopate in
• zgornja stranica 0,2m oz. 1 širina lopate

Ko smo izrezali trapez, prepognemo lopato in jo položimo na zgodnjo stranico trapeza, tako globoko oz. do tiste plasti za katero smatramo da je drsna. Z eno roko držimo oziroma vlečemo ročaj, z drugo pa držimo glavo lopate, da nam je sila ne potegne ven. Med vlečenjem ročaja gledamo oznake na lopati in premikanje snežne klade.

Kanadska metoda

Prav tako zelo hiter postopek, pri katerem iz snežne odeje izrežemo stolpec z merami 0,3 x 0,3 m z višino 1 meter. Na vrhu stolpca očistimo nov sneg in naj položimo lopato na katero med preizkusom udarjamo z roko. Najprej udarjamo 10 udarcev iz zapestja, nato 10 udarcev iz komolca in na koncu še 10 udarcev iz rame. Glede na to, kdaj se poriši šibka plast bloka, določimo stabilnost odeje.