ORIENTACIJA
Beseda orientacija izhaja iz latinske besede orient, ki pomeni vzhod. Pomeni določiti lego neko točke ali smeri gibanja glede na stran neba in objekte v naravi. Poznamo geografsko in topografsko orientacijo. Pri prvi določamo strani neba z kompasom, zvezdami, … pri drugi pa določamo naš položaj glede na objekte in relief v okolici.
Strani neba
- Sever / North
- Jug / South
- Vzhod / East
- Zahod / West
Način orientacije
- S kompasom
- Z GPS-om
- Orientiranje po soncu
- Orientacija s pomočjo treh palic
- Orientacija s pomočjo sonca in ure
- Orientacija po zvezdi Severnici
- Po naravnih znamenjih
- Orientacija po Luni
- …
Nekaj teh načinov si bomo tudi podrobno pogledali.
Orientacija s pomočjo kompasa
Kompas držimo vodoravno oz. ga položimo na raven teren. Ko se magnetna igla umiri, se postavi v smeri sever – jug. Del, kateri je ponavadi obarvan, kaže proti severi, drug del pa seveda proti jugu. Bodite pozorni, da nimate zraven kakšnih kovinskih predmetov, saj le ti zmedejo iglo.
Orientacija s pomočjo sonca
Sonce v naših krajih je vsak dan ob 6.00 na vzhodu, ob 12.00 na jugu, ob 18.00 pa na zahodu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi poletni in zimski čas. Torej, pozimi je na jugu ob 6.00, poleti pa ob 7.00… in tako naprej.
Orientacija s pomočjo sonca in ure
S pomočjo sonca in ure se lahko orientiramo le, če je sončno in če imamo pri sebi uro. Mali kazalec ure usmerimo v smeri proti soncu. Razpolovimo kot, med manjšim kazalcem in 12.00. Dobljen kot je jug. Torej, ob šestih usmerimo mali kazalec v smeri proti soncu, kot med malim kazalcem in 12.00 je 9.00.. torej, tam ko je 9.00 tam je jug.
Orientacija po naravnih znamenjih
- Mah je na severni strani dreves, skal, …
- Severne stene poslopij so včasih vlažne
- Drevesa imajo redkejše letnice na južni strani
- Sneg se na severu obdrži dlje časa
Azimut ali smerni kot
Je kot, ki pri orientiranju pokaže smer gibanja oz. smer točke, kakor moremo priti. Je kot med severom in zbrano smerjo, ki ga merimo v stopinjah od severa v smeri urinega kazalca.
Primer:
Zjutraj ob 6.00 (zimski čas) je sonce točno na vzhodu. Usmerimo kompas proti soncu in kot, ki ga dobimo med severom in soncem je azimut. Torej, v tem primeru je naš azimut 90°.
Orientacija v pohodništvu
- Je potreba pri gibanju po brezpotju, pri vzponu oz. sestopu v megli ali temi in seveda poznavanju svoje lokacije v vsakem trenutku.
- Prvo pravilo preden se odpravimo na pot je, da si pogledamo zemljevid, kje bomo hodili (tako za vzpon, kakor tudi za sestop)
- Da si približno preračunamo dolžino oz. čas vzpona in čas sestopa
- Da se seznanimo po kakšni poti poteka vzpon in po kakšni sestop v kolikor je le ta mišljen po drugi poti
- Na pot vzamemo zemljevid predela, lokacije, terena, vrha, …kjer se bomo potepali (svetujem topografsko karto v merilu 1:25.000 ali 1:50.000. Cena zemljevida za npr. Julijske Alpe – vzhodni del je 8,90€) in kompas
- V kolikor nam tehnika bolj leži, si lahko kupimo GPS napravo in nanjo naložimo zemljevid lokacije na katero se odpravljamo ter se seveda seznanimo z njegovim delovanjem (če gremo na več dnevno turo, vzamemo zadostno količino baterij)
Razdalje
- V eni uri prehodimo po ravnem terenu cca. 4-6 km
- V eni uri se vzpnemo za približno 300-400 m (zmeren vzpon)
- Ocenjevanje razdalje:
- na 5km vidimo osamljeno hišo
- na 4km vidimo okna na hiši
- na 3km vidimo dimnik na strehi
- na 2km vidimo osamljeno drevo ali človeka
- na 700m zaznamo gibanje ljudi
- na 400m razločimo barve, obleko, obutev
- na 300m razločimo obraz
- na 150m razločimo listje na drevju
- na 50m zaznamo poteze obraza, nosu in oči
- Zvok potuje z hitrostjo 330m/s, kar pomeni, da ko zagledamo strelo, štejemo sekunde dokler ne slišimo groma. Ko le tega zaslišimo dobljene sekunde pomnožimo z 330 in dobimo oddaljenost “nevihte” v metrih
GPS (globalni sistem pozicioniranja)
GPS je zasnovalo obrambno ministrstvo ZDA, katero ga tudi upravlja. Le ta je razdeljen na tri odseke: vesoljskega, nadzornega/kontrolnega in uporabniškega. Vesoljski vključuje satelite GPS, nadzorni zemeljske postaje in uporabniški civilne in vojaške sprejemnike.
Poznamo več vrst sprejemnikov. Dan danes jih uporabljamo že skoraj za vse, prav tako pa jih srečujemo že v skoraj vseh napravah kar nas obkrožajo. Tako v telefonu, uri, računalniku, … Jaz se bom osredotočil na GPS naprave, katere lahko oz. so primerne za uporabo v pohodništvu. Te naprave so ročni GPS naprave, ure z GPS-om in seveda telefoni z GPS-om, katere pa odsvetujem.
GPS naprave
So ročne naprave katere vsebujejo GPS sprejemnik in, na katerih je naložena karta/zemljevid. Nekatere naprave zemljevid že vsebujejo, na ostale pa si ga moremo namestit sami. Za nas je primeren Adria Topo PRO cena katerega je 65€.
Z napravo GPS se pričnemo seznanjati in spoznavati že doma. Ko le to do dobra spoznamo, jo vzememo z nami na pot. GPS nam pomaga pri orientaciji in nam pokaže točko, kjer se nahajamo. Za določanje našega položaja so obvezni vsaj trije sateliti. Več satelitov kot naprava prepozna, manjša so odstopanja. Če bomo v kakšni dolini (npr. dolina Vrat ali Logarska dolina) bodo odstopanja velika, kakor kje na “prostosti” oz. na kakšni jasi, katera ni obdana z gorami na levi, desni, … V dolinah se vam bo pogosto zgodilo, da bo vaša naprava istala satelite in vas ne bo mogla locirati. Če vas pa že bo, pa bodo odstopanja tudi več 10m. Ko pridemo na bolj odprto se naprava poveže še z ostalimi sateliti in določi vaš položaj na cca. 2m natančno.
Na GPS napravi lahko sproti spremljamo naš položaj, našo prehojeno pot, nadmorsko višino na kateri se nahajamo, čas gibanja in čas celotne prehojene poti, dolžino poti, … Naprava nam omogoča da tudi približno vidimo koliko metrov/kilometrov po zračni liniji imamo do našega cilja, itd… To so le osnovne informacije katere vam da naprava. Vsaka naprava pa še ima druge, katere pa je odvisno od tipa in vrste naprave.
Po oporavljeni turi lahko napravo povežemo z računalnikom in programom BaseCamp, kamor naložimo našo prehojeno pot. Po opravljenem prenosu, lahko naredimo celotno analizo poti, katera nam bo naslednjič pomagala pri načrtovanju ture, če ne nam, pa prijatelju, znancu v kolikor bomo le to delili z njim.
Vedite, da GPS naprava v delovanju neprestano vzpostavlja komunikacijo z sateliti. Za to pa je potrebna energija. Bolj kot se bomo gibali po dolinah, stenah itd. več energije bo porabila, saj bo želela locirati naš položaj in se povezati z sateliti, do katerih pa žal ne bo mogla prit. Posledično to pomeni, kot sem že rekel, da bo porabila več energija in zaradi tega bodo baterije dokaj hitro prazne. Zato je potrebno imeti v nahrbtniku oz. pri roki zmeraj rezervo, v kolikor je GPS naš edini orientacijski pripomoček. Zaradi te porabe energije odsvetujem uporabo GPS-a na mobilnih aparatih, kajti takrat ko bomo mobilni aparat najbolj potrebovali bo le ta imel prazno baterijo.